Page 6 - BALTHASAR_LISTANJE
P. 6
Idrijska leta
Balthasar Hacquet je svoje visoke dunajske zveze uporabil zato, da so ga premestili v civilno
službo. Zlasti je k temu pripomoglo znanstvo z van Swietnovim sinom Gottfriedom
(1734–1803). Na svojo željo je odšel v Idrijo, ker ga je po lastnih besedah zanimal sam
rudnik živega srebra, pa tudi zato, ker je tam služboval takrat že znani naravoslovec,
zdravnik dr. Giovanni Antonio Scopoli (1723–1788). Zato tudi o njem nekaj besed.
Ta zdravnik, doma iz današnje Južne Tirolske, je po več domačih zaposlitvah nastopil
službo pri idrijskem rudniku živega srebra (1754–1769) kot prvi obratni zdravnik v
tedanji habsburški monarhiji. Tu je proučeval poklicne bolezni rudarjev, predvsem pa
se je posvetil terenskemu raziskovanju rastlinstva in živalstva tedanje Kranjske. Objavil
je blizu dvajset samostojnih del in številne članke, v katerih je obravnaval različne
naravoslovne in gospodarske teme. Za proučevanje našega živega sveta sta najvažnejši
bogato ilustrirani knjigi Flora Carniolica (1760 in 1772) in Entomologia Carniolica
(1763). Scopoli je bil v tesnih pisnih stikih s švedskim zdravnikom in naravoslovcem
Carlom Linnéjem, utemeljiteljem znanstvenega poimenovanja rastlin in živali. Njuna
bogata korespondenca je sicer prevedena iz latinščine tudi v slovenščino in angleščino
(D. Soban).
Panorama Idrije. Foto Jurij Kurillo.
22 23
