Page 4 - BALTHASAR_LISTANJE

bretonska in lorenska, pa celo ruska, po kateri naj bi bil njegov oče neki ruski plemič. Tudi
leto njegovega rojstva ni povsem zanesljivo, s čimer so se spoprijeli številni raziskovalci.
Ali je to bilo leto 1740 ali pa leto 1739, kot je zabeleženo v njegovi avtobiografiji? Tudi
prizadeti sam očitno ni bil povsem prepričan v podatke o svojem rojstvu, saj je okrog 1785
menda razpisal, kot pravi v nekem svojem pismu, dvanajst zlatih lousidorov za tistega, ki
bi mu povedal, »kdo da je«, vendar se za bogato nagrado ni nihče pobrigal. 2

Že v rani mladosti je živel precej neustaljeno življenje, vendar je zaradi svoje inteligence
hitro napredoval. Sam pravi, da ni zaupal nobeni veroizpovedi. Želel je biti predvsem
pošten človek in je zato sovražil vsaktere univerzalne sisteme. Kot pravi sam, se je zgodaj
naučil brati in pisati, tako da je kmalu (pod tujim imenom) vstopil v jezuitski kolegij v
Pont-á-Moussonu ob Mozeli. Tu naj bi pozneje dosegel doktorsko čast, četudi ni obiskoval
javnih predavanj. Tega domnevnega filozofskega naslova ni pozneje nikoli uporabil. Po
študiju se je podal na potovanja, najprej v Pariz, nato pa še v Španijo in Anglijo.

V sedemletni vojni

Prav v tem času se je pričela tako imenovana sedemletna vojna (1756–1762) med dvema
koalicijama evropskih držav, Francijo, Avstrijo, Španijo in Rusijo na eni ter Veliko
Britanijo, Prusijo in Portugalsko, če ne upoštevamo manjših državic, na drugi strani.
Vneli so se tudi boji za kolonialne posesti Francije in Velike Britanije. Vojna sreča se
je večkrat spreminjala, vendar so bile v Evropi nazadnje podpisane predvojne meje, v
kolonijah pa se je močno povečal vpliv Velike Britanije na račun Francije.

Po lastnih spominih sodeč (po G. Pilleriju in D. Mušiču) se je Balthasar Hacquet 1757
pridružil francoski armadi ob Spodnjem Renu. Ob koncu vojne so ga ujeli Angleži,
pri katerih »je nastopil kot kirurg, čeprav pred tem ni še nikoli služil pod Aeskulapovo
zastavo«. Naslednje leto je spet padel v roke svojih rojakov. Spet se je uveljavil kot kirurg,
čeprav »sem bil v tej imenitni stroki le slabo podkovan; ker se pa z njo ukvarja vsaka stara
baba, sem si zdel upravičen, da se z njo lahko ukvarjam tudi sam«. Po enem mesecu je bil
v bitki blizu Kölna ranjen, ujeli so ga Prusi in je stopil v njihovo službo. Udeležil se je tudi
bitke proti Rusom, a so ga na češki meji ujeli Avstrijci. Tudi v njihovi armadi je deloval kot

2 Vendar je Hacquetov prijatelj Ribini v nekrologu (gl. spodaj) zapisal, da je pokojnik »še nekaj dni pred svojo
smrtjo zagotavljal, da mu ni ime« Balthasar, »pač pa Belsazar, in da je bil v Le Conquetu v Bretanji krščen ne leta 1740,
kot stoji v raz. nem. lit, pač pa leta 1739«.

20 21