Page 7 - sopotnice

Tudi zatekanja k neokrnjeni naravi, tej večni stalnici slo-
venskega pesništva, se ji izkažejo za zdravilo, saj jo sve-
že, dinamične podobe domače ji krajine vodijo do novih
spoznanj in k brezmejni radosti pri odkrivanju življenjskih
skrivnosti, želji po življenju ter občudovanju prelesti sveta.
Od tod je le še korak do tega, da spregovori o nakopičenih
spominih starejšega človeka in lepoti domačega kraja. Že-
lja po polnem življenju se prepleta s spoznanjem o človeški
minljivosti in krhkosti ter zrelim sprejemanjem starosti, pa
tudi žalovanju ob izginjanju starega.

Temeljni antagonizem, ki ga avtorica osmišlja z ustvarjal-
nim iskateljstvom, se izkazuje v romantično ubrani diso-
nanci med osamljenim in senzibilnim pesniškim subjektom
ter nepristnim in brezčutnim svetom. Tako v refleksivni pe-
smi Neponovljivo izpove tudi resignirano spoznanje:

»… neutrudno vezenje
iz niča v vse
je naše življenje …
… med upom in brezupom
kot ništrc pen za valom …«

Breda Konjar piše pravo intimistično poezijo. Pesmi, kjer je
lirski subjekt nekdo drug, je v tej zbirki zelo malo. Predvsem
razgreba svoj intimni svet in občutenje sveta razkriva sebi
in bralcem. V svojih najboljših rimanih stihih tega ne počne
po bližnjicah razdajanja življenjskih modrosti ali vodil niti
si ne skuša pomagati z iztrošenimi besedami. Z lepo, iz-
virno metaforiko in pesniškimi podobami ji uspeva doseči,
da njene besede zažarijo v novih pomenih. Pesnik Milan
Dekleva nas prijazno opozarja, da je pravo umetniško pi-
sanje pomensko odprto. Takole pravi: »Poezija je odprto
polje, ki postavlja vprašanja. Odgovorov nima. Če zapusti-

9