Page 6 - sopotnice

to, reflektira svoje življenjske vrednote ter išče pot do dru-
gih. Tako na svoj način »ureja« ta naš svet. Ali kot sama
zapiše v prizmatu Je to še pesem:

Neslišno se ta čudna pesem plazi,
se skriva, rine, te ujame,
preljubi mir ti vrača
na oazi
besed brez tožb in trača,
še formo pesniško prevzame,
odpre se, kakor cvet v besedni vazi.

Kar nastaja v njenem računalniku, so obenem poetični
dnevniški zapisi, ki preraščajo v osebno kroniko razpolo-
ženj, doživetij in razmišljanj. V svojih najboljših rimanih sti-
hih tega ne počne po bližnjicah razdajanja življenjskih mod-
rosti in vodil niti si ne skuša pomagati z besedami, ki jih je
vsakdan izpraznil. Z ekspresivnimi pesniškimi podobami in
lepo, izvirno metaforiko jih zmore dvigniti v območje prave
rahločutne lirike, saj ji uspeva doseči, da njene besede za-
žarijo v novih pomenih, ki nam bralcem odpirajo vratca v
vrtove bogatih domišljijsko čutnih predstav.

Okrog tematike umetniškega snovanja se plete motivika
ljubezenskih odnosov, narave, nostalgičnih spominov in
otroštva. Pesmi govorijo o pustoti vsakdanjosti in o reše-
vanju iz nje, ki ga omogočajo le bližina ljubljenega človeka,
doživetje lepote, iskanje skladja z naravo in podoživljanje
otroštva ob igri vnukov. Iz hladu odtujenosti se pesnica trga
z elegičnim spominom na nekdanjo ljubezen in obujanjem
le-te kot bližine »dveh vdanih«, ki ju ne vleče več v svet,
temveč ju drobni cvet v vrtu vrača v mladost (Oba).

8