Page 2 - Odstrte podobe narave

Mlada zaljubljenca, hodeč ob potočku, ki iskrivo brbota in se prekopicuje med koreninami jelš tja k
Staremu malnu pod Planino, občudujeva prve pomladanske rožice, med njimi zvončke, ki radoživo zvonč-
kljajo prihajajoči pomladi v pozdrav. Še preden se dobro zavem, že počeneš mednje. S smehljajem gledam,
kako jih tvoja nežna dlan ljubeče boža.
»Poglej, poglej, otročičke sonca,« ti malce naprej navdušen kažem pod leskovec, kjer v kupčkih rumenijo
trobentice. Nasmehneš se in mi pokimaš.
Na pomladanskih rožicah se rad posladka citronček, rumen metuljček z drobno oranžno pegico na vsa-
kem krilu, ki kliče: Zaspanke in zaspanci, skočite brž pokonci, zlato sonce greje, vonj po Vesni veje.
Saj res. Ste kdaj pomislili, da ima tudi sonce svoje otročičke tu na naši ljubi Zemljici?
Ni čudo potemtakem, da so zvončki, trobentice in citrončki z barvo in pesmijo hkrati prebudili ljudsko
domišljijo, ki jim je vdahnila cel kup imen. Takole, za pokušino, omenimo brkončice. Če namreč pihnemo
v njihov cevasti cvet, presenetljivo glasno brčijo: 'Trara, trara, trara, pomlad je v deželo prišla.'
Neverjetno kolikšno življenjsko moč premorejo tile zgodnje spomladanski otročički sonca. Kar malce
jim zavidamo, mar ne?

navadni jeglič ali trobentica

4